Ljudje doniramo, ker nam ni vseeno. Doniramo organizacijam, ki se borijo za okolje, gasijo požare, pomagajo živalim, skratka delajo nekaj dobrega. Zadnje čase je svet usmerjen v peklensko Avstralijo, kjer imajo organizacije veliko dela, a na srečo tudi veliko podpore. Prav podpora je ključnega pomena v težkih časih saj brez denarnih in materialnih donacij ne moremo reševati novodobnih problemov. Tega se zaveda vsak, ki je v zadnjem mesecu prispeval nekaj denarja pomoči v Avstraliji ali pa kje drugje po svetu.

Prepoznavnost in podporo društva v 21. stoletju dobijo z objavljanjem slik in posnetkov raznih akcij, ki jih izvajajo. Več dobrega, kot organizacija naredi, več podpore ima. Obstajajo pa tudi drugi načini pridobivanja sredstev, ki jih zadnje čase opažam in to so različne nagradne igre, kjer podarjamo virtualne všečke, objeme in še marsikaj društvom, katerim cilj nam je najbližje. Eno izmed takih nagradnih iger je imelo podjetje Dormeo.

V dotični nagradni igri, smo udeleženci podarjali objeme različnim društvom/organizacijam, ki so nam všeč. Organizacija z največ objemi, pa dobi nekaj denarne pomoči.
»Super nagradna igra«, sem si rekel eno popoldne, ko sem že peti dan zapored objemal društvo po svoji izbiri. Ja res je super nagradna igra, dokler to ni.

Prav v dotični nagradni igri je prišlo do podobne situacije kot leta 2016 na ameriških volitvah, kjer je zmagal nam dobro znani oranžni gospod. Društvo, ki je zmagalo je zmagalo s kar precejšnjo prednostjo, kar je sprožilo manjši val ogorčenja iz strani drugih društev, ki jih ne bom poimenoval. Na socialnih omrežjih se je razvila manjša vojna, kjer so si internetni bojevniki izmenjali par krepkih na račun drug drugega.

Kdo je zmagovalec bi se vprašali? Tega odgovora jaz nimam, vem pa kdo je poraženec. Živali. Vsa ta energija vložena v prepir in čas pisanja objav bi bila lahko namenjena dejanski pomoči oziroma izvajanju nalog organizacije. Tako pa je bila porabljena za pisanje nesmislov in obtoževanje po internetu.

Tega pa dan danes ni malo. Tudi sam sem bil deležen takšnih in drugačnih obtožb, kako zlorabljam svetovno krizo za promocijo, kako v bistvu sploh nič ne doniram, kako izkoriščam socialno ogrožene otroke z objavo slike obdarovanja, da sem hipokrit, ker pomagam Avstralskim živalim, naše krave pa trpijo (citiram), da sem hipokrit, ker pomagam Avstraliji, doma pa pečem na žaru (tudi citiram) in še podobno.

Ja, ljudje res ne vemo več kaj bi s svojim časom. Do neke mere je sigurno kriva tudi zavist, ki je klasična slovenska vrlina. Večina oseb, ki so pisali zgoraj omenjene stvari ne loči dobrega od slabega, je polnih samih sebe ter prihaja iz časa, ko so gradili veliko Herbalife piramido. Z vsemi naštetimi karakteristikami, bi tudi jaz naslovil par krepkih na društva s katerimi sodelujem ampak premorem toliko razuma in človečnosti, da tega ne počnem, ker vsa društva s katerimi sodelujem tudi osebno preverim.  

Veliko organizacij pa donacije veselo ukrade in se pretvarja, da so jih porabili za svoj cilj, čez kak mesec pa se direktor na letališče pripelje v novem Mercedesu ter v družbi 20ih manekenk odleti s svojim privatnim letalom na zasebni otok. Če gledamo na vse organizacije tako, potem razumem zakaj jim nihče več ne zaupa. Do določene mere je res treba biti previden. Vsekakor pa nesramnosti ne smemo zamenjevati za previdnost!

Trilif pa ni podjetje, ki bi imelo svoj privatni otok, prav tako ni podjetje, ki ima zasebno letalo, ampak je podjetje, ki ima integriteto. In ravno slednjo želimo tudi ohraniti. Integriteta je nekaj, kar bi moralo imeti več modernih podjetij ampak na žalost temu ni tako. Denar je na žalost še vedno vladar sveta in aktivno posega v integriteto marsikaterega svetovnega podjetja.

Jan Nagode





 


0